|
INTERVJUJI |
|
| Srečko Katanec |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Avtor: Drago Perko, 21.01.2008, ponedeljek ob 18:14
| |
|
SREčKO KATANEC
|
Termin Kapodol je postal priljubljena skovanka, ki ga vsi z velikim veseljem uporabimo, ko želimo izraziti občudovanje posameznega dejanja. Oče izraza je nekdanji slovenski selektor Srečko Katanec, ki je s svojim pristopom in vodenjem slovenske nogometne reprezentance dal inspiracijo tudi botrom in idejnim vodjem malonogometnega portala Kapodol.com, ki se je rodil pred šestimi leti. Sprva se je začelo s pokrivanjem ene same lige, danes pa jih je že preko 100. V veliko veselje pa nam je, da smo se lahko pred dnevi pogovorili s Srečkom Katancem, ki je ob tej priliki tudi prejel majico našega portala.
Kako se je za Srečka Katanca začelo leto 2008?
"Počutim se dobro, nič specialnega se ni zgodilo."
Kljub temu pa je bilo ob koncu 2007. precej turbulentno.
"Zame ne! To je bilo le za novinarje, ker jim to ustreza. V današnjem času je to pač tako."
Kljub temu pa ni bilo lahko sprejeti odločitev, kje in koga voditi.
"Imel sem nekaj ponudb. S parimi ljudmi sem se sestal, ne moreš pa takih potez sprejemati od danes na jutri. Potrebno je razmisliti in se pravilno odločiti, kaj bi rad sam s sabo."
Kje je v takem momentu največja dilema?
"Če te išče prava reprezentanca, je problem v tem, da je treba misliti na veliko stvari, ker za dobro delo rabiš dobro ekipo okoli sebe. Sam takega tima, ki bi mi pomagal pri vodenju reprezentance nimam, saj nisem Fabio Capello. Če grem nekam delat, sledi faza spoznavanja in prilagajanja na nove ljudi, potrebno se je priučiti tudi jezika. Dokler vse to spoznaš, gre veliko zadev lahko že mimo."
Torej še naprej na makedonski klopi?
"Mislim, da sem se pravilno odločil. Za nek rezultat rabiš kontinuiteto, saj ponavadi v prvem delu, bolje rečeno ciklusu, šele na tekmah spoznavaš, kaj kdo zmore v določeni situaciji."
Torej ne bo nič s selitvijo na slovensko klop?
"Mislim, da je odločitev prava. Matjaž Kek ima še en ciklus, saj tudi on spoznava ekipo, sam pa v tem hipu ne bi izmislil nič novega na tem prostoru."
Zakaj torej Makedonija?
"Izjemno me privači kvalifikacijska skupina za nastop na svetovnem prvenstvu 2010; imamo precej atraktivne tekmece, v uvodnih dveh krogih pa gostimo Škote, potem še Nizozemce. Tekmi bosta odigrani v roku štirih dni, to bo izjemen tekmovalen naboj, že sedaj ga čutim! Če nam uspe..."
Kako ste zadovoljni z delom na makedonski klopi?
"Nisem zadovoljen s skupnim zbirom točk. Prepričan sem, da bi lahko imeli štiri ali pet več, kot smo jih uspeli zbrati na koncu. A tudi to ne bi bilo dovolj za morebitno uvrstitev v dodatne kvalifikacije, bi pa lahko malce popravili umetniški vtis. Prehiteli bi Izraelce navsezadnje."
Če bi primerjal slovensko in makedonsko nogometno sceno, bi lahko rekel, da...
"Na klubski ravni je Slovenija daleč spredaj, treba je priznati, da smo v zadnjih petnajstih letih naredili izjemen napredek na področju infrastrukture, rastejo tereni z umetno travo, obnavljajo se štadioni. Makedonija tega ne premore, štadion v Skopju pa je že vrsto let v identični podobi. Težko pa bi primerjal kvaliteto nogometa, saj sem tako v Sloveniji kot v Makedoniji gledal premalo tekem, da bi podal neko realno oceno. Lahko pa rečem, da igra v Sloveniji ni na nivoju, kjer bi lahko bila. Ker so bili dani pogoji za tak razvoj! Enostavno se ni proizvedlo toliko dobrih igralcev, kot bi se jih lahko. Morda pa se motim."
Srečko Katanec se vendarle vrača v slovenski nogomet!
"Sam sem postal ekskluzivni sodelavec Joca Pečečnika. Trener Dragan Skočič zaradi tega nima nobenih skrbi, saj sam sodelujem le z Jocom, ki mu svetujem pri nogometnih vprašanjih. Sam pa bom dejaven pri tem projektu, če se bo obnovil štadion za Bežigradom. Če se to ne zgodi, me zadeva enostavno ne zanima več. Ljubljana rabi štadion, tako tistega za Bežigradom kot še enega na drugem koncu mesta. Vsi dobro vemo, da je bilo že nekaj poizkusov obnove štadiona, a so imeli pri teh projektih nekateri ljudje ob dogovorjanju nekaj v žepu. Sedaj pa imamo človeka z vizijo, ki želi urediti štadion in temu dodati še akademijo! Vsi pa se zavedamo, da taki projekti ne gredo preko noči, Joc je pripravljen vlagati in čakati. Čaka nas težko delo."
Srečko je opazil še nekaj:
"Imam občutek, da pri nas še vedno obstaja miselnost, pa ne pri tistih, ki smo že v športnih vodah, ampak ostale javnosti, da je nogomet šport južnjakov in manjvrednih. Vedno je imel tako oznako. Upam, da se bo sedaj to spremenilo."
Kaj bi rabili za dober razvoj nogometa?
"Rabimo dva močna centra; enega v Ljubljani in enega v Mariboru, kjer so pošteno zavihali rokave, delajo zelo dobro. Poleg tega je tu še Nova Gorica."
Ko smo ravno pri Interblocku in Olimpiji. Torej sledi združitev klubov?
"O tem pa ne morem nič reči, ker enostavno tega ne poznam, nisem bil poleg, ko je o tem tekla beseda."
Za kako sodelovanje gre med g. Pečečnikom in vami?
"Desekrat sva se dosedaj že sestala, v teh pogovorih pa mi je priznal, da ni športen človek. Moja naloga je, da mu skušam pomagati z nasveti in izkušnjami, ki sem jih pridobil na svoji športni poti. Da mu predstavim nogometne zakonitosti, ki vladajo v svetu."
Še en problem je očiten v Sloveniji:
"Živimo, v narekovajih govorim, nogometno nerazvitem okolju. Če bodo nekateri zastavljeni projekti zaživeli, bo lažje. Žal se nam dogaja, da nam kapital vzema igralce, ki so so stari 15, 16 ali 17 let. Potem pa se pri osemnajstih vračajo domov. Zato moramo najti model, ki bo tem mladim nudil optimalne pogoje, da ne bodo za vsako ceno odhajali v tujino, od koder se vračajo razočarani in brez pravega motiva. Te najbolj perspektivne igralce je treba koncentrirati na enem mestu, da bo šla kvaliteta na kvaliteto, ne da se dela in igra nogomet le s kvanititeto."
Brez opozicije ne gre.
"Opozicija je vedno prisotna. Tudi v Makedoniji. Bistvo opozicije pa je, da je pravilna opozicija. Enostavno ne more biti taka, da bi, tako so počeli Makedonci, pred odločilnimi tekmami pljuvali po glavnih igralcih ali pa kar po celem moštvu. Tako to ne gre."
Katanec ob tej priliki omeni naše sosede:
"Tukaj nam lahko Hrvati služijo za primer, kako je treba gojiti nacionalno pripadnost. Tukaj smo vsi ostali narodi, ki smo nekoč živeli v skupni državi, zamudili! Hrvati "drukajo" v en rog družno pred vsako tekmo. Po tekmi pa sledi tisto, kar si zaslužiš. Če izgubiš, pač prejmeš kritiko. A to je je del službe."
Katanec se je dotaknil tudi medijev.
"Trenerji smo občutljivi na mnogo stvari, dejstvo pa je, da bi bilo pisanje lahko na višjem nivoju, v mislih pa imam le eno samo zadevo; da se ne bi več dogajali izmišljeni intervjuji in pogovori. To ne vodi nikamor, jemljejo pa prepotrebno energijo."
Svoj čas ste bili znani, da ste radi igrali mali nogomet. Tudi pred kako nogometno tekmo. Kaj pa danes?
"Žal ne morem, gležnji mi tega ne omogočajo. Hrustanca skorajda ni več. Ne brcnem več žoge. Včasih me potegne, pa to naredim, a temu potem sledijo hude bolečine."
Navduševali ste v malonogometni ekipi Slaščičarne Jagoda!
"Kateri?"
Slašičarna Jagoda.
"Hm... Tega se pa ne spomnim, vem pa, da smo imeli ekipo, ki se je imenovala Zmijoljubci, za katero so igrali med drugimi tudi Huzeirovič, Prezelj in Dobrič, ki blestel s svojimi vratarskimi paradami."
To pa ni bilo vse!
"Igral sem tudi za zasedbo Pink Panterja, mogoče pa res tudi za tole Jagodo, ki jo omenjate. Drži pa kot pribito, zelo rad sem igral mali nogomet!"
Ko pove to, se spomni še nečesa:
"Najraje sem nasprotniku dal žogo med nogami in jo potem poslal nazaj. To je bil največji gušt!"
Kaj pa menite o tem, da nogometaši igrajo mali nogomet?
"Jaz bi jim pustil, tipičen primer je Hrvaška. Poškodbe so pač sestavni del športa. Ko sem prišel v Stuttgart, smo igrali turnirje, a le za zabavo. Nogomet je nogomet, mali nogomet pa je zabava."
Kaj pa futsal?
"To je resen šport!"
Ste se sami kdaj preizkusili v njem?
"Igrali smo s to trdo žogo, ki pa meni ni všeč. Raje bi videl, da bi se igralo z odbojno žogo. Tole s tole prazno je kar malce smešno. Tudi brcniti jo je treba drugače. Drži pa kot pribito, da moraš biti za futsal dobro fizično pripravljen, saj je tempo hud."
Ob tem se Katanec spomni Mileta Simeunoviča, ki se je uspešno preizkusil v tujini, potem pa naredil še eno vzporednico.
"Veliki igralci težko igrajo futsal, Marco Van Basten je bil tak kaliber in velika izjema."
Zakaj se je Srečko odločil za nogomet?
"Ni bilo drugega športa, pa tudi moj brat je treniral, kmalu sem postal del njihove klape. Pri sedmih letih sem začel s treningi, bilo je leta 1970. Vsi mulci smo takrat brcali. Kjer pa danes sedimo, so bile včasih livade, na robu le teh pa popoldan polno torb, saj smo otroci brcali na teh travnikih. Danes so tu še drugi športi, takrat tega ni bilo."
Glede na vašo višino bi lahko igrali tudi košarko!
"Ko sem začel s treningi nogometa, sem bil med manjšimi, tako je bilo tudi v osnovni šoli. Potem pa sem pri petnajstih v nekaj mesecih zrasel za kar 12 centimetrov."
Vaša sinova bosta košarkarja?
"Mlajši je že vrgel puško v koruzo, starejši pa trenira. Pravijo, da je potencial. Sam ju vozim le na treninge, ostalo me ne zanima, ne želim vplivati nanju, naj se sama borita."
Kje se Srečko Katanec vidi čez 10 let?
"Težko vprašanje, zagotovo bom v tem nogometnem poslu, ker je tako lep. Kaj in kako bom počel, pa ne morem reči."
In kaj si Srečko Katanec želi v letu 2008?
"Samo eno, to je zdravja! Če si zdrav, potem lahko storiš vse in počneš stvari, ki te v življenju veselijo."
Foto: Drago Perko/Kapodol
|
|
|
|
|
|
